K pisanju me je spodbodlo moje predavanje računovodjem v osnovnih šolah v preteklem mesecu. Pravilnik o financiranju šole v naravi, ki ureja financiranje šole v naravi je iz leta 2004 (Uradni list RS, št. 61/04, 70/08 in 61/09), nazadnje je bil noveliran 2009. Za slovenske razmere hitro spreminjajočega se pravnega okolja velja za precej starega, kar tudi po mnenju konservativne privrženke stabilnim predpisom, kot sem sama, v konkretnem primeru ni najbolje. V zadnjih trinajstih letih so se namreč spremenile številne okoliščine, ki vplivajo tako na organizacijo šole v naravi kot tudi na njeno financiranje. Nova je na primer ureditev delovnega časa učiteljev (spremembe KP VIZ iz avgusta 2017), spremenili so se pogoji za izvajalce športnih programov (ZŠpo-1), drugačna je tudi vsebina in pravni status Centrov za šolske in obšolske dejavnosti (po Sklepu o ustanovitvi Javnega zavoda Center šolskih in obšolskih dejavnosti v letu 2013).
Šola v naravi sodi med obvezni program osnovne šole tudi po Predmetniku osnovne šole.
Vsebinsko izvajanje šole v naravi sloni na Konceptu šole v naravi za devetletno osnovno šolo sprejetem na 46. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje dne 13. decembra 2001. Šola mora učencu ponuditi program šole v naravi, v času obveznega izobraževanja je dolžna organizirati vsaj dve. Učenec jo ali je ne izbere.
V letu 2017 je bil pripravljen predlog novele Zakona o osnovni šoli (ZOsn-J), s katerim bi se spremenilo besedilo 39.a člena ZOsn in bi prenovljena določba 39.a člena ZOsn določala, da :
- šola v naravi poteka strnjeno od dva do največ šest dni izven prostorov šole,
- šola za posamezno generacijo učencev izvede eno obvezno šolo v naravi in lahko še največ dve nadstandardni šoli v naravi v času osnovnošolskega izobraževanja, za učence v prilagojenih izobraževalnih programih obvezno izvede dve šoli v naravi in lahko še največ dve nadstandardni, za učence v posebnem programu vzgoje in izobraževanja pa šola izvede tri obvezne šole v naravi in lahko še največ tri nadstandardne;
- merila za določitev višine sredstev za organizacijo in izvedbo šole v naravi določi minister.«.
Novela ni bila sprejeta. Iz povzetka obrazložitve k predlogu in dejanskih usmeritev pristojnega ministrstva šolam pa je razvidno, da se nameravani novi normativni okvir, četudi ni bil prelit v ZOsn in spremembo Pravilnika, udejanja v praksi:
šole v naravi so standardne in nadstandardne;
iz državnega proračuna se za program osnovne šole zagotovijo sredstva za financiranje ene šole v naravi eni generaciji učencev (standardna), drugače velja le za učence v prilagojenih izobraževalnih programih in posebnem programu vzgoje in izobraževanja;
šola za izvedbo obvezne šole v naravi izbere praviloma CŠOD.
šola v naravi poteka strnjeno največ šest dni, od tega le izjemoma na soboto (nikoli na nedeljo ali praznik, ki je dela prost dan, ob upoštevanju določb Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole).
določene so omejitve stroškov tako glede prispevka učenca kot tudi omejitev plačila strokovnih delavcev in zunanjih sodelavcev.
Pravilnik ureja tako financiranje standardnih (obveznih) kot tudi nadstandardnih šol v naravi, predvsem v smeri regulacije prispevka učencev. Ta ne sme presegati višine, kot jo določa Pravilnik. Morebitno soglasje staršev za odstop od strukture in višine prispevka učenca, kot ga določa Pravilnik, šole ne odveže njegovega spoštovanja. Zapisano poenostavljeno torej šola po Pravilniku ne sme določiti višjega prispevka za šolo v naravi na učenca, četudi bi (vsi) starši s tem soglašali.
Če bi okoliščine šoli objektivno preprečevale pokritje stroškov šole v naravi, ki so po Pravilniku lahko vključeni v prispevek učenca, le s prispevki učencev, ki so skladni s Pravilnikom, je šola presežne stroške dolžna pokriti iz drugih virov (na primer iz donacij ali dodatnih virov ustanovitelja ali ministrstva).
Strokovnim delavcem, ki se udeležijo šole v naravi pripada po 17. členu Pravilnika:
plača za delovni čas v obsegu, kot je določen v njegovi pogodbi o zaposlitvi, v skladu s predpisi, ki urejajo plače,
plačilo v skladu s kolektivno pogodbo za največ 5 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na dan, oziroma do 16 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na teden, in do 6 ur stalne pripravljenosti na dan,
terenski dodatek v skladu s kolektivno pogodbo.
Ravnatelj in strokovni delavci, ki izvajajo šolo v naravi, pred izvedbo šole v naravi sklenejo pisni dogovor o številu ur dežurstva in stalne pripravljenosti v okviru izvedbe posamezne šole v naravi. Obseg dežurstva je odvisen od razporeditve vsakega posameznega delavca in je določen z izvedbenim programom šole v naravi.
Neenakomerno razporeditev delovnega časa je treba upoštevati tudi pri organizaciji dela v šoli v naravi. Učitelj sme opraviti največ 13 ur/dan oz. 56 ur/teden. Opravljene ure morajo biti razvidne iz evidence delovnega časa. Pripravljenost na delo (če je določena – na primer v času nočnega počitka) se ne všteva v delovni čas. Kolikor pa delavec v tem času dejansko dela, gre za delo – ta čas se všteva v delovni čas.
Zunanjemu sodelavcu, ki izvaja šolo v naravi, pripadajo stroški bivanja in plačilo za opravljeno delo v višini največ dvakratne cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD.
Financiranje šole v naravi po Pravilniku brez dvoma omejuje šole pri organizaciji le-te, še posebej ob upoštevanju dejstva, da kapacitet CŠOD ni toliko, da bi vse šole lahko organizirale šolo v naravi pod njihovimi relativno ugodnimi cenovnimi pogoji. Vprašanje je, kaj je primerneje; sprostiti pogoje financiranja šole v naravi in tvegati, da bodo učenci v okoljih, v katerih bodo starši zmožni prispevati več, deležni drugačnega (višjega) standarda obravnave, več (nadstandardnih) šol v naravi z različnimi vsebinami ali povečati kapacitete CŠOD in s tem omogočiti, da več šol v letu lahko organizira šole v naravi po primerljivih cenovnih in drugih pogojih.
Pregled portala eDemokracija pokaže, da je bil 2.9.2022 na portalu objavljen Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o financiranju šole v naravi. Predlog (še) ni bil sprejet, po vsebini pa je v pretežni meri šlo za določitev kriterijev za dodelitev sredstev s strani pristojnega ministrstva. Ti so bili, upam si napisati, po slovensko drobnjakarski in v želji (najbrž) po transparentni dodelitvi sredstev, precej zapleteni.
Če strnem… Pravilnik o financiranju šole v naravi po skoraj štirinajstih letih od zadnje spremembe po moji oceni potrebuje prenovo. Ta naj vsekakor stremi k čim manjšemu razlikovanju v standardih šolskih in obšolskih dejavnosti javnih šol za otroke iz različnih socialno-ekonomskih okolij. Višja subvencija ministrstva, ali bolj ciljana subvencija ministrstva lahko pripomore k doseganju tega cilja. Morda pa ni potrebno, da je njena določitev zastavljena na v septembru predlagani način. Čisto vsega v življenju ne moremo meriti in tehtati. Tudi če bi to lahko, merjenje in tehtanje ni nobena garancija za pravičnost.
mag. Rosana Strle Lamut
Comments