top of page
  • rosana547

Novela ZEPDSV in (spet) pozabljeno področje vzgoje in izobraževanja


Dne 20.11.2023 bomo začeli uporabljati novelirani ZEPDSV, ki v 18. členu prinaša precej obogateno evidenco o izrabi delovnega časa. Delodajalci bodo v evidenci o izrabi delovnega časa dolžni voditi ne le podatke o opravljenem številu ur, pač pa tudi:

· čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,

· izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom,

· opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),

· opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in

· tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.


Evidenco o izrabi delovnega časa delodajalci še vedno lahko vodijo na izbrani način, torej tudi t.i. ročno. Elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa je po ZEPDSV-A zapovedano za delodajalce, ki so jim bile za določene prekrške po ZDR-1 in ZEPDSV pravnomočno izrečene globe.


Na področju vzgoje in izobraževanja, v mislih imam vrtce, osnovne in srednje šole največji izziv prinaša obvezno beleženje izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Tako vzgojitelji kot pomočniki vzgojiteljev in učitelji izrabe odmora za malico nikoli niso problematizirali, četudi ni sporno, da ga izrabljajo na specifičen način – predvsem v več krajših delih. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in učitelji namreč ne morejo prekiniti svojega dela, da bi izrabili 30 minutni dnevni odmor med delom. V času izvajanja dela so z otroki oziroma z učenci, to pa vsaj v osnovnih šolah velja tudi za čas krajših odmorov med urami pouka, v času daljših odmorov pa učitelji opravljajo t.i. dežurstvo, kar tudi pomeni, da delajo.


S KPVIZ bi bila lahko upoštevaje specifike dela na področju vzgoje in izobraževanja izraba dnevnega odmora med delom urejena drugače, vendar 49. člen KPVIZ ne odstopa bistveno od ureditve dnevnega odmora v ZDR-1. Po 49. členu KPVIZ imajo delavci pravico do dnevnega 30 minutnega odmora. Odmor se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa. Izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce se uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda.





”Razporeditev” delovnega časa slejkoprej pomeni, da bodo učitelji (tudi vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev) dnevni odmor med delom izrabili v več delih. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali v njegovi bližini, samo po sebi pa tudi ne zato, ker za čas koriščenja odmora nima zagotovljene zamenjave. Pri presoji o dolžnosti delodajalca, da delavcu zagotovi odmor med delovnim časom, je treba upoštevati tudi naravo delovnega mesta in dela delavca, njegovo obremenjenost in dinamiko le te. Ta v nekaterih primerih ni takšna, da delavcu tudi sicer ne bi omogočila odmora med posameznimi opravili (npr. sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 54/2021 z dne 1.2.2022, pa tudi sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča šr. Sodba Pdp 742/2022 z dne 8.6.2023).


Na koncu bi lahko rekli, da bo vse tako, kot je bilo – vendar ne bo. Izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom bo moral delodajalec od 20.11.2023 naprej zabeležiti v evidenci o izrabi delovnega časa. Na prvi pogled se ponujata najmanj dva skrajna načina izpolnitve zakonske obveznosti. Eden je v zahtevi delodajalca, da delavec zabeleži (na primer na registratorju, če je evidenca o izrabi delovnega časa vodena elektronsko) vsako delno izrabo odmora med malico vsak dan oziroma jo sporoči za vodenje evidence o izrabi delovnega časa zadolženi osebi (če je evidenca vodena ročno). Če štejemo, da večina učiteljev dnevni odmor med delom lahko izrabi v dveh delih, in povprečni kolektiv (18 oddelčne osnovne šole) šteje cca 70 učiteljev, gre za štiri nove vpise v evidenco na učitelja na dan (začetek in konec izrabe odmora med delom – v dveh delih). Drug pristop je pragmatičen. Delodajalec z notranjim aktom določi izrabo odmora med delom v dveh (ali treh) delih v vnaprej določenih urah, ne da bi se prav obremenjeval z dejansko izrabo odmora (četudi bi bilo najbrž prav to smiselno?!). Ker je delo učiteljev dinamično, je pričakovati, da bodo odstopanja od pravila pogosta in bodo morala biti zabeležena na prej opisan način – z intervencijo zaposlenih.


Kakorkoli se bodo po 20.11.2023 znašli na področju vzgoje in izobraževanja, je treba takoj izpostaviti, da so se na področju visokega šolstva že znašli. Oziroma povedano pošteno – v primeru visokošolskih učiteljev (ki sicer brez težav med odmori študente pustijo same v predavalnicah in šolskih prostorih) je potrebo po drugačni vsebini evidence o izrabi delovnega časa prepoznal zakonodajalec sam.


Državni zbor je 20.9.2023 brez glasu proti sprejel novelo ZVis (ZVis-M), ki med drugim določa, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, v evidenci o izrabi delovnega časa ne evidentirajo čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela, izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.


Vse od sprejema novele ZEPDSV-A se sicer sprašujem, kaj bo z njo pridobil povprečen delavec, ali delodajalec, ali kdorkoli, pravzaprav, razen morda Inšpektorata za delo, ki je bil pobudnik spremembe z obrazložitvijo, da bo njegovo delo le na ta način lahko učinkovito. Osebno se bojim oblasti, ki zakone sprejema za ”učinkovitejše” delo državnih organov in ne zaradi varstva pravic posameznikov. Tudi k varstvu pravic posameznikov pa je treba pristopiti razumno in ravnati sorazmerno, da z namenom hipotetičnega varstva delavcev pred zlorabami delodajalca, ne uvajamo nepotrebnih in nesorazmerno obremenjujočih novot, ki dejansko ne bodo spremenile ničesar. Kdo ve, morda ne bodo vplivale niti na večjo učinkovitost Inšpektorata za delo.


Naj razume, kdor lahko. Seveda primerjalnopravno ni nobenega podobnega zgleda. Tudi to bi moral biti zadosten znak za ponovni premislek. No, do takrat… Če boste videli učitelje večkrat na dan tekati po šolskih hodnikih… Ne, ne gre za rekreativni odmor. Povsem mogoče je, da hitijo evidentirati izrabo odmora med delom.





Odvetnica mag. Rosana Lemut Strle




Comments


bottom of page