Rdeča nit slovenskega (pa ne samo slovenskega) zdravstva so čakalne dobe za določene storitve, zaradi katerih pacienti še dolgo po diagnozi trpijo za prepoznanim bolezenskim stanjem, so bolj ali manj ovirani pri opravljanju vsakodnevnih opravil, lahko tudi začasno nezmožni za delo, kar nevšečnosti izven družinskega kroga pacienta razširi tudi na delodajalca in sodelavce.
Najdaljša dopustna čakalna doba je doba, v kateri mora biti opravljena neka zdravstvena storitev, da se z vidika objektivne medicinske presoje zdravstvenih potreb pacienta ne poslabša njegovo zdravstveno stanje ali kakovost življenja.
Za posamezno vrsto zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve po pooblastilu iz ZPacP (14/b člen) najdaljšo dopustno čakalno dobo določi minister, pristojen za zdravje. Pri tem sledi osnovnemu vodilu iz ZPacP, da se stopnja nujnosti določi v skladu z največjo zdravstveno koristjo pacienta, pri čemer se upošteva razumen čas.
No, prav pojem »razumen čas« v povezavi z najdaljšimi čakalnimi dobami v zdravstvu nas vabi k ponovitvi splošne teorije relativnosti in ugotovitvi, da je njegova določitev res stvar zornega kota.
Po Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 3/18, 201/20, 103/21 in 132/22) se stopnjo nujnosti hitro določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v treh mesecih: najdaljša dopustna čakalna doba je tako tri mesece od predložitve napotne listine.
Ne glede na to, da se tri mesece pri tako resnem zdravstvenem stanju pacienta, ki terja obravnavo prej kot v treh mesecih, kaže kot »razumen čas« čakanja na storitev, ki jo pacient potrebuje hitro, so bile v Pravilniku določene tudi izjeme, pri katerih je očitno »razumen čas« za storitev, ki jo pacient potrebuje prej kot v treh mesecih, lahko daljši. Ob uveljavitvi Pravilnika (21.1.2018) je bila za nekatere zdravstvene storitve do 31. decembra 2020 določena enaka najdaljša čakalna doba, ne glede na to, ali je bila na napotni listini opredeljena stopnja nujnosti hitro ali redno, in sicer:
1. za začetek ortodontskega zdravljenja: šest mesecev,
2. za izdelavo protetičnih nadomestkov: šest mesecev po zaključeni sanaciji zobovja,
3. za ortopedske operacije: 12 mesecev,
4. za operacije krčnih žil: 12 mesecev,
5. za oralno in maksilofacialno kirurgijo: 12 mesecev,
6. za prvi pregled na področju revmatologije: 12 mesecev za stopnjo nujnosti redno.
S prvo novelo Pravilnika (Uradni list RS, št. 201/20) je bila drugačen »razumen čas« za zgornje zdravstvene storitev podaljšan do 31. decembra 2021, z drugo novelo Pravilnika (Uradni list RS, št. 203/21) do 31. decembra 2022 in s tretjo novelo (Uradni list RS, št. 132/22) do 31.decembra 2023.
Prav danes, 13.9.2023, je ministrstvo, pristojno za zdravje, ob javni predstavitvi usmeritev zdravstvene politike v naslednjih dveh letih med drugim povedalo, da predvidevajo zmanjšanje števila stopenj nujnosti napotnic na tri – nujno, hitro in redno (torej brez stopnje »zelo hitro«), pri čemer bi morale biti storitve s stopnjo nujnosti hitro po novem izvedene v mesecu dni.
Če niste prav pozorno brali, naj povzamem, da se »razumen čas« za obravnavo pacienta z napotnico z oznako hitro, v Pravilniku in današnji izjavi ministrstva za zdravje giblje med enim mesecem in enim letom od vpisa v čakalni seznam, kar nas res utrjuje v prepričanju o relativnosti vsega. Do odgovorov na vprašanje, ali sploh in kako se najdaljše čakalne dobe uresničujejo v praksi, je zelo težko priti. Slej ko prej ostane breme dokazovanja o predolgi čakalni dobi na pacientu, ki je po obvestilu izvajalca zdravstvenih storitev, da storitve ne bo mogel izvesti v okviru najdaljše čakalne dobe, dolžan preveriti, ali lahko storitev v tem časovnem okviru zagotovi drug izvajalec zdravstvenih storitev v javni mreži.
Morda vas je med tem prešinilo, da je vse skupaj skregano z zdravim razumom. No, avtor teorije relativnosti ima odgovor na to...
“Zdravi razum ni nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred osemnajstim letom starosti.” (Albert Einstein)
Ko prejmemo napotnico je torej prvi korak vpis na čakalni seznam. Ob vpisu vanj pridobimo podatek o čakalni dobi, ki pa ni vselej eksakten. Lahko je ”predviden”, kar pomeni, da se bo morda skrajšal ali podaljšal, navedeno pa bistveno zmanjšuje predvidljivost čakalne dobe. Ob vpisu na čakalni seznam se lahko zgodi tudi, da izbrani izvajalec opozori, da je čakalna doba pri njen daljša od najdaljše dopustne po Pravilniku. V tem primeru smo dolžni pri drugih izvajalcih v javni mreži preveriti, ali nam lahko zagotovijo potrebno zdravstveno storitev znotraj dopustna čakalne dobe. Najdaljša dopustna čakalna doba v Republiki Sloveniji je spoštovana, če je čakalna doba za neko zdravstveno storitev pri najmanj enem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe v okviru najdaljših dopustnih čakalnih dob. Če pacient želi, da se zdravstvena storitev opravi pri točno določenem zdravstvenem delavcu ali zdravstvenem sodelavcu zanj ne velja omejitev glede najdaljše dopustne čakalne dobe.
Uveljavite pravice do povračila stroškov za zdravstveno storitev opravljeno v tujini zaradi prekoračene najdaljše dopustne čakalne dobe v Sloveniji, bo uspešna le, če se stečejo vsi pogoji iz Pravilnika. Samo upamo lahko, da bo imel tak pacient še dovolj moči in zdravja za postopek.
Odvetnica mag. Rosana Lemut Strle
Comments