PLATFORMNO DELO IN SPECIFIČNE OBVEZNOSTI VARSTVA OSEBNIH PODATKOV

Januarja letos sem na Pravni fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjala nalogo v programu specializacije znanj s področja prava - Modul Delovno pravo in pravo socialne varnosti. Specializacija nadgrajuje desetletja mojih izkušenj na teh pravnih področjih… V nalogi sem raziskovala platformno delo, ki je danes dejansko že uveljavljeno kot posebna oblika dela, pravno gledano pa so tako platforme kot posamezniki, ki opravljajo delo preko njih, izpostavljeni negotovostim. Ključna pravna vprašanja zadevajo delovnopravni status posameznikov, ki opravljajo platformno delo, dopustnost algoritmičnega upravljanja platformnega dela ter, katere zahteve morajo platforme izpolnjevati z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov, ki opravljajo platformno delo. 

V specialistični nalogi preučujem, ali oziroma do katere mere je pravo varstva osebnih podatkov učinkovito orodje za zaščito položaja platformnih delavcev, pri čemer upoštevam tudi dodatne varstvene določbe iz Direktive (EU) 2024/2831 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu.

Države članice morajo direktivo v nacionalni pravni red implementirati do 2. 12. 2026. Direktiva nalaga platformam nove obveznosti, tudi s področja prava varstva osebnih podatkov. Vsem platformam dela, neodvisno od tega, ali so delodajalci po delovnem pravu, priporočam, da se seznanijo z bodočimi obveznostmi in pravočasno poskrbijo za skladnost. Spremembe niso tako majhne.

Obdelava osebnih podatkov z avtomatiziranimi sistemi spremljanja oziroma odločanja

V okolju platformnega dela je praksa pokazala nujnost strožjega urejanja že v temelju obdelave; kateri osebni podatki se lahko vključijo v algoritme za upravljanje z delom, vodenje in usmerjanje oseb, ki opravljajo platformno delo. Nekatere platforme na trgu so obdelovale podatke o neaktivnosti uporabnika, o GPS-lokaciji tudi, ko ne opravljajo storitev, o zasebnih pogovorih, ter podatke posebnih vrst podatkov, ki opredeljujejo strogo zasebne vidike posameznika (rasa, religija, biometrični podatki). Nadzorni organi so opozorili na nesorazmernost, končno tudi na nezakonitosti takšne obdelave, o kateri posamezniki večinoma niti niso bili obveščeni.[1]

Omejitev zbiranja osebnih podatkov iz 7. člena Direktive o platformnem delu je zato ključna, da se med osebnimi podatki ne obdelujejo tisti, ki bodo v vsakem primeru nepotrebni (nenujni) za opravljanje dela platformnih delavcev, in katerih obdelava bi posegla v nedotakljivo bistvo pravice posameznikov do varstva podatkov in zasebnosti na delovnem mestu. V skladu s 7. členom digitalne platforme dela z avtomatiziranimi sistemi spremljanja oziroma odločanja ne smejo:

a.     obdelovati nobenih osebnih podatkov o čustvenem ali psihološkem stanju osebe;

b.     obdelovati nobenih osebnih podatkov v zvezi z zasebnimi pogovori, vključno s komunikacijo z drugimi osebami, ki opravljajo platformno delo, in predstavniki teh oseb;

c.     zbirati nobenih osebnih podatkov osebe, ki opravlja platformno delo, medtem ko ta oseba slednjega ne ponuja ali opravlja;

d.     obdelovati osebnih podatkov za napovedovanje uresničevanja temeljnih pravic, vključno s svobodo združevanja, pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov ali pravico do obveščenosti in posvetovanja, kakor so določene v Listini;

e.     obdelovati nobenih osebnih podatkov za sklepanje o rasnem ali etničnem poreklu, priseljenskem statusu, političnem prepričanju, verskem ali filozofskem prepričanju, invalidnosti, zdravstvenem stanju, vključno s kroničnimi boleznimi ali okuženostjo z virusom HIV, čustvenem ali psihološkem stanju, članstvu v sindikatih, spolnem življenju ali spolni usmerjenosti osebe;

f.      obdelovati nobenih biometričnih podatkov osebe, ki opravlja platformno delo, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 14, Uredbe (EU) 2016/679, da bi tako ugotovili identiteto te osebe s primerjavo teh podatkov s shranjenimi biometričnimi podatki posameznikov v podatkovni zbirki.

Prepoved velja od začetka postopka zaposlovanja ali izbirnega postopka in se uporablja ob vsakokratni uporabi avtomatiziranih sistemov, tudi kadar jih platforma uporablja samo v podporo odločitev, ki na kakršen koli način vplivajo na osebe, ki opravljajo platformno delo.[2]

Omejitve pri obdelavi osebnih podatkov pomembno dopolnjujejo določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, na primer s poudarki, da je prepovedana obdelava osebnih podatkov o čustvenem ali psihološkem stanju osebe (točka a) ter da je prepovedano zbirati podatke osebe, ki opravlja platformno delo, medtem ko ta oseba slednjega ne ponuja ali opravlja (točka c). Za razliko od 9. člena SUVP je prepoved obdelave podatkov posebne vrste po Direktivi o platformnem delu kategorična, saj ne predvideva nobenih izjem (točki e in f). Tako ne bi bila veljavna niti morebitna izrecna privolitev posameznika v obdelavo po točki a drugega odstavka 9. člena SUVP (za platformne delavce ta v prvi vrsti ne bi bila veljavna zaradi nesorazmerja moči med delavcem in platformo).

Obvezna ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov

Iz 8. člena Direktive o platformnem delu izhaja obveznost izvedbe ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, kadar digitalna platforma dela obdeluje osebne podatke z avtomatiziranimi sistemi spremljanja ali avtomatiziranimi sistemi odločanja. Takšna obdelava šteje za obdelavo, za katero je po 35. členu SUVP verjetno, da bi povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. V tem delu Direktiva ne prinaša novosti. Dodana pa je obveznost, da se pri izvedbi ocene pridobijo mnenja oseb, ki opravljajo platformno delo in njihovih predstavnikov, kar je po devetem odstavku 35. člena SUVP določeno le opcijsko (»po potrebi«). Prav tako je dodana obveznost, da dajo digitalne platforme dela oceno učinka na razpolago predstavnikom delavcev, ki lahko posledično izvajajo nadzor nad zakonitostjo te ocene učinka (ali so bila upoštevana vsa dejanska in možna tveganja).

Specificirane obveznosti glede preglednosti in obveščanja

Države članice so po 9. členu Direktive o platformnem delu dolžne od digitalnih platform dela zahtevati, da posameznike, ki opravljajo platformno delo, ter predstavnike platformnih delavcev obveščajo o uporabi avtomatiziranih sistemov spremljanja ali avtomatiziranih sistemov odločanja.

V zvezi z avtomatiziranimi sistemi spremljanja so platforme dolžne razkriti:

      i.         dejstvo, da se taki sistemi uporabljajo ali so v postopku uvajanja;

     ii.         kategorije podatkov in dejavnosti, ki jih taki sistemi spremljajo, nadzirajo ali ocenjujejo, vključno z oceno s strani prejemnika storitve;

   iii.         cilj spremljanja in način, kako naj sistem izvede to spremljanje;

    iv.         prejemnike ali kategorije prejemnikov osebnih podatkov, ki se obdelujejo s takimi sistemi, in vsako posredovanje ali prenos takih osebnih podatkov, tudi znotraj skupine podjetij.

V zvezi z avtomatiziranimi sistemi odločanja so platforme dolžne razkriti:

      i.         dejstvo, da se taki sistemi uporabljajo ali so v postopku uvajanja;

     ii.         kategorije odločitev, ki jih taki sistemi sprejemajo ali podpirajo;

   iii.         kategorije podatkov in glavne parametre, ki jih taki sistemi upoštevajo, ter relativni pomen teh glavnih parametrov pri avtomatiziranem odločanju, vključno z načinom, kako osebni podatki ali vedenje osebe, ki opravlja platformno delo, vplivajo na odločitve;

    iv.         razloge za odločitve o omejitvi, začasni ukinitvi ali zaprtju računa osebe, ki opravlja platformno delo, zavrnitvi plačila za delo, ki ga je opravila, pa tudi za odločitve o njenem pogodbenem statusu ali kakršno koli odločitev, ki ima enak ali škodljiv učinek.

Obveznost preglednosti iz direktive podrobneje razčleni in dopolni točko f iz 13. člena oziroma točko g iz 14. člena SUVP, ki zahtevata, da se posameznike obvesti o avtomatiziranem sprejemanju odločitev ter o oblikovanju profilov, o razlogih za to obdelavo, kot tudi o pomenu in predvidenih posledicah take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.  Natančnejša opredelitev in določitev vidikov avtomatiziranega spremljanja in odločanja, o katerih je treba obvestiti posameznike, njihove predstavnike in nadzorne organe, je koristna in bo prispevala k doslednejšem spoštovanju pravice posameznikov do obveščenosti.

Človekov nadzor avtomatiziranih sistemov spremljanja oziroma odločanja

V skladu z 10. členom Direktive o platformnem delu morajo platforme spremljati učinek posameznih odločitev, sprejetih ali podprtih z avtomatiziranimi sistemi spremljanja ali odločanja, na osebe, ki opravljajo platformno delo, na njihove delovne pogoje in enako obravnavo pri delu. Oceno učinkov morajo izvesti redno, najmanj na vsaki dve leti, ob udeležbi predstavnikov delavcev. Če se pri nadzoru ugotovijo tveganja diskriminacije ali drugih kršitev pravic posameznikov, mora digitalna platforma dela sprejeti potrebne ukrepe (npr. sprememba algoritma ali prenehanje uporabe).

Direktiva podaja pomembno omejitev, in sicer mora vse odločitve o omejitvi, začasni prekinitvi ali prenehanju pogodbenega razmerja oziroma uporabniškega računa osebe, ki opravlja platformno delo, ali kakršne koli druge odločitve z enakimi škodljivimi posledicami sprejemati človek.[3] S tem se breme dokazovanja skladnosti z zahtevo po človekovem nadzoru in pregledu prenese na digitalno platformo. Po 22. členu SUVP so morali posamezniki uveljavljati pravico, da zanje ne velja odločitev, sprejeta v celoti z avtomatizirano obdelavo, in dokazati, da nanje odločitev znatno vpliva (ima pravne učinke).

V 11. členu Direktive o platformnem delu je državam članicam naloženo, da zagotovijo osebam, ki opravljajo platformno delo, pravico, da od digitalne platforme dela brez nepotrebnega odlašanja dobijo ustno ali pisno pojasnilo za vse odločitve, sprejete ali podprte z avtomatiziranim sistemom odločanja. Pojasnila se zagotovijo na pregleden in razumljiv način ter v jasnem in preprostem jeziku. Digitalne platforme dela za razpravo o dejstvih, okoliščinah in razlogih imenujejo kontaktno osebo, ki mora imeti kompetence, usposobljenost in pooblastila, potrebna za opravljanje te funkcije.

Osebe, ki opravljajo platformno delo, v skladu z nacionalnim pravom pa tudi predstavniki teh oseb, imajo pravico, da od digitalne platforme dela zahtevajo pregled odločitve, sprejete ali podprte z avtomatiziranim sistemom odločanja. Največ v dveh tednih od prejema zahteve, mora platforma poslati natančen in utemeljen odgovor v obliki pisnega dokumenta, ki je lahko v elektronski obliki.

Kadar odločitev krši pravice osebe, ki opravlja platformno delo, digitalna platforma dela to odločitev brez odlašanja, v vsakem primeru pa v dveh tednih po sprejetju odločitve, popravi. Kadar odločitve ni mogoče popraviti, pa ponudi ustrezno odškodnino za nastalo škodo. Digitalna platforma po potrebi sprejme določene ukrepe, da se prepreči ponovna kršitev (npr. sprememba algoritma).

Člena 10 in 11 Direktive o platformnem delu uvajata specifične obveznosti za digitalne platforme dela, kar zadeva algoritmično upravljanje. Dolžne so ocenjevati, evidentirati in presojati učinke sistemov algoritmičnega upravljanja na osebe, ki opravljajo platformno delo, tudi z vidika delovnih pogojev in prepovedi diskriminacije. Dodatno korist prinese obvezno sodelovanje predstavnikov platformnih delavcev, kar prispeva k temu, da se tveganja, škoda, diskriminacija ugotovijo dejansko, kot izhaja iz izkušenj platformnih delavcev. Kako se bo to sodelovanje udejanjalo bodo morale definirati države članice pri implementaciji direktive v nacionalni pravni red.

Platformni delavci imajo pravico do obrazložitve odločitve, sprejete ali podprte s sistemi avtomatiziranega odločanja, kar zlasti velja za odločitve, ki lahko bistveno vplivajo na njihov pravni položaj. Pravico imajo zahtevati pregled odločitve, ki ga mora platforma izvesti se o tem pisno opredeliti v dveh tednih od prejema zahteve. Platforma je dolžna popraviti morebitno kršitev pravic posameznikov v dveh tednih od sprejema odločitve ali plačati odškodnino za nastalo škodo. Kako konkretno se bo pravica izvajala, bodo določile države članice. Četrti odstavek 11. člena odkazuje na uporabo disciplinskih in odpovednih postopkov nacionalnega prava, kolektivnih pogodb ali prakse. Določitev rokov, ki so razumno kratki (do dva tedna) zahteva angažiranost digitalnih platform dela, dodelitev ustrezno usposobljenih in pristojnih kadrov in realen nadzor (pregled) nad algoritmičnim upravljanjem. 

Sklepna misel

Menim, da bodo nove obveznosti, zlasti te, ki so določene kategorično (prepovedi obdelave določenih podatkov, obvezno človeško odločanje pri negativnih odločitvah s pravnim učinkom) ter te, ki so v direktivi določene dovolj natančno, tako da ne dopuščajo diskrecije držav članic (najdaljši roki za pregled in utemeljitev odločitve in popravek, obdobno izvajanje ocene učinka na pravice delavcev), pozitivno prispevale k dejanskemu udejanjanju pravic oseb, ki opravljajo platformno delo. Določene obveznosti so specificirane in jasne (nedvoumne), kar bo olajšalo nadzor s strani nadzornih organov,[4] na drugi strani pa seveda tudi doseganje skladnosti obdelave za platforme.  

Direktiva podeljuje posameznikom nekatere nove pravice, ki bodo lahko pod pogoji iz prava EU tudi  neposredno učinkovale in se bodo posamezniki nanje lahko sklicevali[5] neodvisno od uvedbe določb direktive v nacionalni pravni red. To so prepoved obdelave določenih osebnih podatkov,[6] pravica do prenosljivosti osebnih podatkov, vključno z ocenami in mnenji iz dela na digitalni platformi,[7] pravica do pojasnila za vse odločitve, sprejete ali podprte z avtomatiziranim sistemom odločanja[8] in pravica do človeškega pregleda takšne odločitve.[9] Direktive sicer zavezujejo države članice, zato bo izvrševanje obveznosti digitalnih platform dela (na drugi strani pa tudi pravic posameznikov) odvisno od implementacije Direktive o platformnem delu v nacionalni pravni red. O tem bomo lahko razpravljali čez dobro leto dni, saj rok za implementacijo izteče decembra 2026.

Kot pri vseh zakonodajnih aktih tudi pri Direktivi o platformnem delu velja, da bo njeno izvajanje slonelo tudi na vprašanjih interpretacije ključnih pojmov. Vprašanje se lahko postavi že pri interpretaciji pojmov, kot je »odločitve podprte ali sprejete z avtomatiziranimi sistemi odločanja«, o tem kdaj posameznik dela preko platforme dela »ne ponuja ali opravlja« (in njegovih podatkov ni dovoljeno spremljati) ipd. Dosledna interpretacija se bo neizogibno oblikovala skozi prakso. Strožje obveznosti za platforme pa dajejo močan signal, da imata pravica do varstva osebnih podatkov in do zasebnosti na delovnem mestu prostor tudi v pretežno avtomatsko upravljanem okolju platformnega dela.

Rosana Lemut Strle, odvetnica

[1] Npr. primera Glovo in Deliveroo, ki ju je obravnaval italijanski nadzorni organ Garante per la Protezione dei Dati Personali. Evropski odbor za varstvo podatkov, Riders: Italian SA Says No to Algorithms Causing Discrimination, A platform in the Glovo group fined 2.6 million, 5. 7. 2021. C. Hiessl, Case Law on Algorithmic Management at the Workplace: Cross-European Comparative Analysis and Tentative Conclusions, updated April 2025, str. 17.

[2] Tretji odstavek 7. člena Direktive o platformnem delu.

[3] Peti odstavek 10. člena Direktive o platformnem delu.

[4] Nadzorni organi za uveljavljanje členov 7 do 11 Direktive o platformnem delu, kar zadeva vprašanja varstva podatkov, so enaki kot po Splošni uredbi o varstvu podatkov (v Sloveniji bo to Informacijski pooblaščenec). Tako v prvem odstavku 24. člena Direktive o platformnem delu.

[5] T. Fajdiga, Načelo neposrednega učinka kot način zagotavljanja pravnega varstva (2019).

[6] 7. člen Direktive o platformnem delu.

[7] Šesti odstavek 9. člena Direktive o platformnem delu.

[8] Prvi odstavek 11. člena Direktive o platformnem delu.

[9] Drugi odstavek 11. člena Direktive o platformnem delu.